četrtek, 13. december 2012

Prvi koraki - 06.dan


Nadaljujem. Kar sem nazadnje pobarval, se je dobro posušilo. Na spodnji sliki je instrumentna plošča, kjer so detajli še vedno lepo vidni, kljub 'zalivanju' z barvo. Kot sem že napisal, ko se dobro razredčena barva posuši, ostane razmeroma tanek sloj le te.
Ker pri barvanju sedala pilotskega sedeža nisem bil najbolj pazljiv, ga bom zamaskiral in robove kasneje pobarval z notranjo zeleno. Z zobotrebcem dvignem vogal maskirnega traku širine 4,7mm (začasno sem ga shranil na triso trikotniku)
in ga nalepim na čisto delovno podlago ter z olfa nožem odrežem cca. 1cm dolg kos.
Nato ga s pomočjo ravne pincete prilepim na sprednji rob sedala
in z zobotrebcem dobro zagladim.
Pilotski sedež dobro izpiham in stične površine s čopičem #1 pobarvam z mat lakom (Revell št. 2).
Po barvanju čopič temeljito očistim.

S pomočjo medicinske pincete, katera ima na konici zobce, odstranim maskirni trak, s katerim sem zaščitil prednji del motorja.
Ker sem stično površino dveh barv predhodno pobarval z mat lakom, ni posledic spodlivanja barve in je mejna linija lepo ravna.
Sedaj bom s črno-sivo barvo (Revell št. 9) pobarval detajle na motorju. Najprej motor dobro izpiham in s čopičem #5/0 pobarvam vodila ventilov.
(nasvet: ker je tu potrebna velika natančnost, si pomagam tako, da motor prislonim ob rob mize in z roko, ki je prav tako naslonjena na rob mize, previdno barvam. Ker je čopič zelo tanek in je na njem zelo malo barve, se le ta zelo hito suši, zato čopič med barvanjem večkrat očistim s čistilom Painta Clean. Če je po namakanju čopiča v barvo na njem preveč le te, ga na koščku toaletnega papirja delno otrem.)

Po barvanju preverim opravljeno delo. Na spodnji sliki je označeno mesto, kjer se je barva razlila (ker je je bilo preveč na čopiču). To bo potrebno popraviti in sicer z barvo aluminija (Revell št. 99).
Najprej počakam, da postane črno-siva barva prašno suha (cca. 30min) ter nato previdno s čopičem #5/0 in barvo aluminija pobarvam razliti del.
Nazadnje še z dna pilotske kabine odstranim maskirni trak. Odstranjujem ga v obratnem vrstnem redu, kot sem ga nanašal. Pomagam si z medicinsko pinceto z zobci, trak odstranjujem počasi in z občutkom, da pomotoma ne odluščim tudi barve, na katero je prilepljen.
Maskirni trak je v celoti odstranjen in barva se ni nikjer odluščila.
Pilotski sedež in motor dam sušiti (24h).

Sedaj bom pripravil krila. V 5. koraku sestavnice so označena mesta, kjer je potrebno izvrtati luknje. Le te sem označil z rdečo barvo.
Z drevesc odščipnem dele, ki bodo nameščeni v zgoraj omenjene luknje. Najprej odščipnem vseh 6 nosilcev za nevodene rakete (deli s št. 26)
in nato še oba dela podtrupnega rezervoarja za gorivo.
S pomočjo držala (zobotrebec s koščkom Patafix-a) odrežem ostanke popkovine
in s srednjo brusilko pobrusim. Najprej brusim z brusnim papirjem #400 in nato še s #800.
Enako storim tudi pri rezervoarju. Najprej odrežem ostanke popkovine
in jih pobrusim.
Nato z brusilko za zaobljene površine (#800) vse skupaj še zagladim.
Nazadnje še preverim opravljeno delo. Na robu zgornje polovice rezervoarja je nekaj livarskega filma, katerega previdno odrežem s skalpelom.
Nato rob še na rahlo pobrusim (#800) in s tršim ploščatim čopičem očistim.
Sedaj lahko pričnem z vrtanjem lukenj. Na spodnji sliki so prikazani pripomočki in orodje.
S kljunastim merilom izmerim premer zatičev podtrupnega rezervoarja.
Premer znaša 1,4mm. Spodnja skala na pomičnem delu kljunastega merila označuje desetinke milimetra s koraki po 0,05mm. Kjer se dve črtici popolnoma ujameta, dobimo vrednost v desetinkah.
Osebno imam navado, da vedno izvrtam za 0,1mm večjo luknjo (zaradi tolerance). Torej vzamem sveder premera 1,5mm.
Pred vrtanjem še nekaj besed o ročnem vrtalniku Tamiya Fine Pin Vice. Vrtalnik je sestavlje iz petih delov, od katerih sta dve glavi s štirimi različnimi ustji. Na zadnji strani embalaže (katero je priporočljivo shraniti) je razloženo, katero ustje je primerno za določen premer svedra. Ustja so prirejena za naslednje dimenzije svedrov: 0,1mm - 1,0mm; 1,1mm - 2,0mm; 2,0mm - 2,5mm; 2,5mm - 3,2mm. Ker bom vrtal s svedrom premera 1,5mm, vzamem drugo ustje po zgornji vrsti (1,1mm - 2,0mm) in vanj vpnem sveder.
Sedaj pričnem z vrtanjem. Spodnjo polovico krila položim na kos sive lepenke in sveder vstavim v že odlito vdolbino. Nato s palcem in kazalcem previdno vrtim vrtalnik (njegovo vrtljivo teme naslonim na dlan) in izvrtam luknjo. Vedno vrtam pravokotno na površino. Vrtalnik vrtim v smeri urinega kazalca.
Ko je luknja izvrtana, krilo obrnem in zunanjo stran luknje na rahlo pobrusim (#800).
Nato luknjo še dobro očistim (s tršim ploščatim čopičem)
in izvedem testno prileganje (ang.: dry fitting).
Izvrtal bom še dve dodatni luknji za nosilce nevodenih raket (štiri luknje so že izvrtane). V škarjasto pinceto vpnem del št. 26 in s kljunastim merilom izmerim premer zatiča. Premer znaša 0,8mm.
Vzamem sveder dimenzije 0,9mm in preverim premer že izvrtanih lukenj.
Premer ustreza.

Sveder vpnem v ročni vrtalnik (uporabim najmanjšo glavo; 0,1mm - 1,0mm) in izvrtam luknjo. Krilo položim plosko na kos sive lepenke in vrtam pravokotno na površino krila. Za pomoč si podložim sestavnico, da izvrtam pravilno luknjo (od 10 že nastavljenih).
Nato krilo obrnem in pobrusim (#800) zunanjo stran luknje.
Nazadnje luknjo še očistim.
Nosilce nevodenih raket shranim v plastično škatlo s prekati, da jih ne bom izgubil. V njej je že os propelerja.
Ker mi je ostalo še nekaj časa, bom prilepil še oba vstopnika v korenih kril (dela s št. 12 in 13).
Pri zelo podobnih vendar simetričnih delih imam navado, da na zadnjo stran posameznega dela z alkoholnim flomastom napišem njegovo številko (s tem preprečim možnost napačnega vlepljenja).
Oba dela odščipnem z drevesca, obrežem ostanke popkovine in ju pobrusim, (najprej #400 in nato #800). Vpnem ju v škarjasto pinceto in preverim prileganje.
Nato s priloženim čopičem previdno nanesem lepilo na stično površino dela št. 13. Pri nanašanju lepila pazim, da mi le to ne steče po detajlirani površini vstopnika.
Vstopnik vlepim na njegovo mesto in dokler je lepilo še mokro preverim prileganje z zgornjo polovico krila.
Prileganje je zadovoljivo. Vse skupaj ponovim še na drugi polovici krila (del št. 12).

Tako, to bo za danes vse.

0 komentarji:

Objavite komentar

QR Svet v malem

QR Svet v malem
Scan and build your model

FESTIVAL SVM 2013

1. in 2. 6. 2013

Po šestih uspešnih razstavah vam z veseljem sporočamo, da bo FESTIVAL SVM 2013 v soboto in nedeljo (1.6 in 2.6.2013) v Kranju. Razstava plastičnih maket, miniaturne železnice, razstava LEGO, WARHAMMER igre, leseni modeli... Vabljeni!

Maketarski krožek 2012/2013

PONEDELJEK:
- O.Š. Simona Jenka ob 15.00 do 16.30 v Tehnični učilnici
- O.Š. Naklo ob 17.00 do 18.30 v Tehnični učilnici
- OŠ Vižmarje-Brod od 17.00 do 18.30 v Tehniki
TOREK:
- O.Š. Šenčur ob 15.00 do 16.30 v Tehnični učilnici
- O.Š. Davorina Jenka Cerklje od 17.00 do 18.30 v Tehniki
SREDA:
- O.Š. jakoba Aljaža ob 15.00 do 16.30 v Tehnični učilnici
-O.Š. Matije Čopa ob 16.00 do 17.30 v Likovni učilnici
ČETRTEK:
- O.Š. Franceta Prešerna ob 15.00 do 16.30 v Teniki
- O.Š. Stražišče ob 17.00 do 18.30 v Tehnični učilnici

*Krožki se izvajajo enkrat na teden po 2 šolski uri (90 minut)

Plastično maketarstvo

Plastično maketarstvo je sestavljanje, izdelovanje in barvanje plastičnih delčkov v celoto, pri čemer izdelovalec maket v podanem merilu stremi k čim boljšemu kopiranju pravega predmeta. Pri mladih tovrstna dejavnost vzpodbuja natančnost, preciznost in zavzetost, ki slehernemu posamezniku koristi v vsakdanjem življenju. Že vrsto let na območju Gorenjske in Ljubljanske regije na desetih osnovnih šolah vodimo najštevilčnejši maketarski krožek v Sloveniji

Oznake

Svet v malem BLOGI

Društvo Svet v malem

Društvo za vzpodbujanje kreativnosti Svet v malem je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje, ki združuje:

- izdelovalce plastičnih maket,

- ljubitelje kovinskih maket,

- ljubitelje pomanjšanih železnic,

- zbiralce unikatnih zbirk,

- modelarstva,

- in vseh, ki se tako ali drugače ukvarjajo z dejavnostmi, ki vzpodbujajo kreativnost,

- ljubitelje Družabnih iger.