ponedeljek, 24. december 2012

Prvi koraki - 11.dan


Nadaljujem. Kraki propelerja so se dobro posušili, zato bom maskiral njihova ležišča. Odrežem 2cm dolg trak maskirnega traku in ga razrežem na cca. 1,5mm široke trakce.
Nato trakce s pomočjo ravne pincete prilepim na ležišča krakov propelerja.
Trakce lepim tako, da jih navijam okrog posameznega kraka.
Nazadnje še z mat lakom pobarvam stične ploskve
Sledi barvanje detajlov v notranjosti pilotske kabine. Na fotografiji resničnega letala so nekateri gumbi rdeči, nekateri beli in celo rumeni. Detajle bom barval z akrilnimi barvami Vallejo Model Color. Zakaj? Zato, ker so bolj goste in ker so na vodni osnovi, kar pomeni, če gre kaj narobe, jih preprosto obrišem z vatirano palčko namočeno v alkohol (alkohol namreč ne topi emajl barv). Na spodnji sliki so prikazani vsi pripomočki.
Barval bom z zobotrebcem (najboljše rezultate dosežemo, če je barva zelo gosta), kot paleto bom uporabil stekleno ploščico (70/70/4mm), katero sem dal izdelati pri lokalnem steklarju. (pozor: pomembno je, da so robovi pobrušeni, da se ne porežemo)

Na paleto dodam kapljico bele barve,
vanjo pomočim konico zobotrebca in na kosu drevesca povadim. Na konici naj bo čim manj barve, če je je preveč, zobotrebec preprosto obrišem na kosu toaletnega papirja in ponovim postopek.
Ko dobim občutek za nanašanje barve, vzamem instrumentno ploščo in pobarvam ali bolje 'popikam' dve stikali. Pri barvanju detajlov imam vedno poleg fotografijo kot referenco.
Nato na paleto dodam še kapljico rumene in rdeče barve in na podlagi referenčne fotografije pobarvam še ostale detajle.
Po vsakem 'pikanju' zobotrebec dobro očistim na kosu toaletnega papirja.

Na vrh ročaja krmilne palice dam pikico rdeče, s čimer ponazorim stikalo za proženje strojnic.
Pri barvanju detajlov na stranskih konzolah sem žal prepuščen lastnemu navdihu (ker nimam referenčne fotografije).
Po končanem barvanju paleto (stekleno ploščico) obrišem s kosom toaletnega papirja in operem pod toplo tekočo vodo.

Sedaj bom izdelal varnostne pasove na pilotskem sedežu. Odrežem 4cm dolg kos maskirnega traku, ga prilepim na čisto delovno podlago in odrežem cca. 0,5mm širok trak.
Trak razrežem na četrtine (1cm dolge kose) in jih prilepim po dva na naslonjalo in dva na sedalo. Nato še z zobotrebcem namočenim v barvo aluminija pobarvam zaponke.
Če smo res pikolovski, pobarvamo z drap barvo še pasove, lahko pa jih pustimo take kot so. 

Detajli na instrumentni plošči so se v tem času že posušili (dobra lastnost akrilnih barv je, da se zelo hitro sušijo), zato bom z lepilom za prozorne dele Micro Kristal Klear ponazoril stekelca na instrumentih. Omenjeno lepilo ima to lastnost, da ko se posuši, postane popolnoma prozorno in svetleče. Konico zobotrebca namočim v lepilo in 'popikam' posamezne instrumente.
Ko je lepilo sveže, je motno, vendar bo postalo popolnoma prozorno. Lepilo je na vodni osnovi in je vodotopno tudi, ko je popolnoma suho.

Nazadnje še obrežem trak belega polistirena, katerega sem nalepil na desno polovico trupa. 
Nato vse skupaj pobrusim (najprej #400 in nato #800)
in preverim prileganje.
Ob pregledu vzglavnika v pilotski kabini sem opazil kos livarskega filma, katerega previdno odrežem.
Tako, to bo za danes vse.

sobota, 22. december 2012

Prvi koraki - 10.dan


Nadaljujem. Najprej bom s črno-sivo (Revell št. 9) pobarval krake propelerja. Barvo najprej dobro premešam in preverim njeno gostoto. Ker se je malenkost zgostila, dodam nekaj ml razredčila. Vzamem čopič #5 in najprej pobarvam oba roba in nato še obe ploskvi posameznega kraka. Pri barvanju ploskev barvo nanašam tako, da se ne vidijo poteze čopiča, torej z barvo 'zalivam'.
Tako, kraki propelerja so pobarvani. Dam ga sušiti in čopič temeljito očistim.
Sedaj bom s tehniko 'suhega čopiča' (ang.: dry brushing) poudaril detajle v pilotski kabini. Fotografija notranjosti kabine prikazuje tudi mesta večje obrabe, katera bom prav tako ponazoril z zgoraj omenjeno tehniko.
Na spodnji sliki so prikazani vsi pripomočki. Zelo pomembna je izbira čopiča. Sam uporabljam tanjši čopič s kratkimi in ravno prirezanimi ščetinami.
Najprej bom na kosu drevesca povadil. Čopič namočim v barvo aluminija (Revell št. 99) in ga na kosu toaletnega papirja dobro obrišem. Na njem mora ostati skoraj nič barve.
Nato s čopičem na rahlo ščetkam po privzdignjeni številki. Čopič držim pravokotno na površino ščetkanja.
Končni rezultat sta poudarjeni številki, podlaga pa je še vedno temna. Pri tehniki 'suhega čopiča' sta pomembni dve stvari in sicer: skoraj suh čopič in rahlo površinsko ščetkanje.
(nasvet: čopič naj bo skoraj suh, ker nam v nasprotnem primeru barva zalije tudi podlago in nam potem ne preostane drugega, kot ponovno barvanje z barvo podlage )

Ko sem osvojil osnove predstavljene tehnike, se lotim instrumentne plošče. Barvo nanašam zelo previdno, tako da poudarim le posamezne instrumente, podlaga pa ostane temna.
Na enak način poudarim še detajle na obeh stranskih konzolah, tla in obe stopalki smernega krmila.
Nazadnje se lotim še pilotskega sedeža. Ker nočem barve aluminija na sedalu in naslonjalu (ker sta tapecirana), ju zamaskiram. Nato stranici sedeža poščetkam s 'suhim čopičem'.
Na nekaterih mestih sem nanesel preveč barve aluminija, zato na zobotrebec navijem manjši kos vate, ga pomočim v razredčilo (Revell Color Mix) in višek barve previdno obrišem.
(pozor: brišem zelo previdno, da pomotoma ne odstranim mat laka ali celo osnovne barve)

V tretjem koraku sestavnice so označena mesta na trupu, kjer je potrebno izrezati luknje (označil sem jih z rdečo) za razne antene.
Lukenj ne bom izrezal, temveč jih bom kasneje (ko bom zlepil obe polovici trupa) izvrtal. Zato z alkoholnim flomastrom označim mesta lukenj (na obeh polovicah trupa).
Na vsako mesto, kjer bo luknja, narišem kratko črtico.
Sedaj naredim šablono za stik trupa s krili. Na kos šeleshamerja narišem ravno črto in na njo obris izreza za krilo.
Z dvema pravokotnicama označim širino krila
in šablono izrežem ter jo shranim.
Sledi testno prileganje (ang.: dry fitting) kril s trupom. Obe polovici trupa združim s pomočjo trakcev iz samolepilnega traku. Na spodnji sliki je označeno mesto, kjer je krilo preveč debelo, oz. je izrez v trupu premajhen.
Z brusilko za ravne površine (najprej #400 in nato #800) stanjšam zadnji rob krila
in povečam odprtino v trupu. Med brušenjem postopek večkrat prekinem in preverim prileganje. Ravnam se po načelu: Enostavneje je odvzeti, kot dodati.
Na drugem stiku pa se pojavi večja vrzel (cca. 1,5mm), katero bo potrebno zapolniti.
Zapolnil jo bom s trakom iz polistirena. Kje dobiti polistiren? Najenostavnje v jogurtovem lončku. Vzamem dobro očiščen lonček in na dnu preverim oznako materiala. Obvezno mora pisati PS (in ne PP ali PET), kar je oznaka za polistiren.
S kljunastim merilom izmerim debelino stene trupa (1mm) in iz stene jogurtovega lončka odrežem trak širine cca. 2mm.
Dolžino traku določim tako, da s testnim prileganjem preverim, kje je vrzel najbolj očitna. Označeno mesto namažem z lepilom in trak prilepim.
Počakam cca. 15min in izvedem testno prileganje.
Ker je vrzel še vedno prevelika, odrežem še en trak polistirena (tokrat je krajši) in ga prilepim na problematično mesto. Vse skupaj dam sušiti.

Zakaj prilepim trak iz polistirena, čeprav bom vrzel kasneje zapolnil s kitom? Zato, ker se pri večjih vrzelih zelo rado zgodi, da kit, ko je enkrat posušen in pobrušen, napoka ali celo toliko poči, da se odkruši, česar seveda nočemo.

Tako, to bo za danes vse.

petek, 21. december 2012

Prvi koraki - 09.dan


Nadaljujem. Najprej bom maskiral konice propelerja in spiner. Na čisto delovno podlago prilepim cca. 2cm dolg kos Tamiya maskirnega traku in ga razrežem na 1,5mm široke trakce.
Nato trakce s pomočjo ravne pincete prilepim na konice propelerja
in jih z zobotrebcem zagladim.
Nazadnje še s pinceto dobro utrdim mesto, kjer se obe polovici trakca združita.
Nato odrežem še en kos maskirnega traku, ga prilepim na spiner
in z zobotrebcem zagladim.
Tako, propeler je pripravljen za barvanje.
Sedaj bom z mat lakom (Revell št. 2) pobarval vse stične površine. Barvam s čopičem #1
Barvna kopel, s katero sem pobarval vse dele notranjosti pilotske kabine in motor, se je dobro posušila in ostala je sijoča površina. Tega seveda ne želimo, zato bom vse delel pobarval z mat lakom. Najprej pobarvam krmilno palico (čopič #1),
in nato s čopičem #5 še vse ostale dele notranjosti.
Z lakom po občutku 'zalivam'.
Nazadnje še polakiram motor.
Vse dele dam sušiti (24h, pokrijem jih s plastičnimi kozarci) in čopič dobro očistim.

Sledi brušenje podtrupnega rezervoarja za gorivo in krila. Na rezervoarju preverim spoj obeh polovic in poiščem mesta, kjer se je lepilo izcedilo. Na mojo srečo je to le na enem mestu.
Izcejano in posušeno lepilo preprosto odrežem
in z mikro brusilko (#800) pobrusim.
Nazadnje rezervoar še očistim s tršim ploščatim čopičem.
Sledi brušenje krila. Najprej odstranim trakce samolepilnega traku
in preverim spoje. Na spojnih mestih se je naredil šiv, katerega bo potrebno pobrusiti.
Najprej šiv na grobo odbrusim z brusilko za ravne površine (#400)
in spoj zagladim z brusilko za zaobljene površine (#800). 
Brusim previdno in s t.i. 'lahko roko' ter se držim načela: Enostavneje je odvzeti, kot dodati.

Na sprednjem robu krila je prav tako šiv, katerega je potrebno odbrusiti.
Brusim z brusilko za zaobljene površine (najprej #400, nato #800).
Enako pobrusim tudi zadnji rob krila. Pri le tem je pomembno to, da ga brusimo tako, da ostane oster.

Nazadnje vse spoje še zagladim s finim brusnim papirjem (#1200).
Z mikro brusilko pobrusim še livarski šiv na pitotovi cevi.
Med brušenjem se je pojavilo mesto, kjer je plastika vgreznjena (ang.: sink mark; to se zgodi tam, kjer je plastika debelejša in se pri ohlajanju skrči). To bom reševal naknadno s kitom.
Po dobri uri brušenja po zgoraj navedenih postopkih je krilo končano.
(nasvet: pri brušenju vedno težimo k temu, da zaobljene površine ostanejo zaobljene in da ravne ostanejo ravne ter da ostri robovi ostanejo ostri)

Med brušenjem sem večkrat pomotoma zadel pitotovo cev, tako da je revica že vsa razmajana (nasvet: pred brušenjem vedno odstranimo vse štrleče dele), zato jo bom odrezal in shranil v škatlo s prekati. Z alkoholnim flomastrom najprej označim njeno pozicijo
in jo z modelarskim skalpelom odrežem.
Odrezano mesto pobrusim (#800) in izvrtam luknjo, kamor bom pitotovo cev vlepil (seveda na koncu, ko bo maketa že skoraj končana).


Najprej z večjo šivanko naredim na mestu vrtanja manjšo luknjico, ki mi bo služila kot vodilo.
Nato s kljunastim merilom izmerim premer pitotove cevi, ki znaša 0,6mm
in s svedrom premera 0,7mm izvrtam luknjo.
Nazadnje luknjo še pobrusim z brusilko za zaobljene površine (#800).
Tako, to bo za danes vse. 


QR Svet v malem

QR Svet v malem
Scan and build your model

FESTIVAL SVM 2013

1. in 2. 6. 2013

Po šestih uspešnih razstavah vam z veseljem sporočamo, da bo FESTIVAL SVM 2013 v soboto in nedeljo (1.6 in 2.6.2013) v Kranju. Razstava plastičnih maket, miniaturne železnice, razstava LEGO, WARHAMMER igre, leseni modeli... Vabljeni!

Maketarski krožek 2012/2013

PONEDELJEK:
- O.Š. Simona Jenka ob 15.00 do 16.30 v Tehnični učilnici
- O.Š. Naklo ob 17.00 do 18.30 v Tehnični učilnici
- OŠ Vižmarje-Brod od 17.00 do 18.30 v Tehniki
TOREK:
- O.Š. Šenčur ob 15.00 do 16.30 v Tehnični učilnici
- O.Š. Davorina Jenka Cerklje od 17.00 do 18.30 v Tehniki
SREDA:
- O.Š. jakoba Aljaža ob 15.00 do 16.30 v Tehnični učilnici
-O.Š. Matije Čopa ob 16.00 do 17.30 v Likovni učilnici
ČETRTEK:
- O.Š. Franceta Prešerna ob 15.00 do 16.30 v Teniki
- O.Š. Stražišče ob 17.00 do 18.30 v Tehnični učilnici

*Krožki se izvajajo enkrat na teden po 2 šolski uri (90 minut)

Plastično maketarstvo

Plastično maketarstvo je sestavljanje, izdelovanje in barvanje plastičnih delčkov v celoto, pri čemer izdelovalec maket v podanem merilu stremi k čim boljšemu kopiranju pravega predmeta. Pri mladih tovrstna dejavnost vzpodbuja natančnost, preciznost in zavzetost, ki slehernemu posamezniku koristi v vsakdanjem življenju. Že vrsto let na območju Gorenjske in Ljubljanske regije na desetih osnovnih šolah vodimo najštevilčnejši maketarski krožek v Sloveniji

Oznake

Svet v malem BLOGI

Društvo Svet v malem

Društvo za vzpodbujanje kreativnosti Svet v malem je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje, ki združuje:

- izdelovalce plastičnih maket,

- ljubitelje kovinskih maket,

- ljubitelje pomanjšanih železnic,

- zbiralce unikatnih zbirk,

- modelarstva,

- in vseh, ki se tako ali drugače ukvarjajo z dejavnostmi, ki vzpodbujajo kreativnost,

- ljubitelje Družabnih iger.